Blog

Kava je v Evropo najprej prišla preko Apeninskega polotoka, natančneje skozi živahno trgovsko življenje Beneške republike, ki je iz arabskega sveta severne Afrike in Bližnjega vzhoda pripeljala mnoge izdelke in dobrote, med drugim tudi kavo. Sprva so jo predstavili premožnim meščanom Benetk in jim jo tudi zelo drago zaračunali, kasneje se je začel čudežni črni napitek širiti tudi v druge dele Evrope. Novost pa ni bila povsod sprejeta odprtih rok, veliko je bilo skepticizma in strahu, kave se je prijel vzdevek »grenak Satanov napitek«, cerkveni predstavniki so se zgražali tudi nad dejstvom, da je bila kava priljubljena v muslimanskem svetu. Tudi beneška cerkvena oblast je kavo obsodila, polemike so bile tako razsežne, da je moral posredovati sam papež. Tako je leta 1615 Papež Klement VIII obiskal Benetke in ker vsem pritiskom navkljub, naj kavo obsodi, ni želel tako hitro sprejeti sprejeti odločitve, se je opogumil, da bo kavo tudi sam poskusil. Kava, ki so mu jo pripravili, mu je bila tako všeč, da ji je dal papeško odobritev, češ, da je ta »hudičeva pijača« tako okusna, da bi bilo najbolje ukaniti hudiča z njenim krstom in posvetitvijo. Šele tedaj se je začela kava v Evropi hitreje uveljavljati in je hitro postala center družabnega življenja v večjih mestih.

V naši neposredni bližini je prišlo še do enega zgodovinskega dogodka. V bitki za Dunaj, ki se je odvila leta 1683, so se spopadle cesarske čete Leopolda I, podkrepljene s poljskimi, saškimi in južnonemškimi enotami, pod poveljstvom poljskega kralja Jana III in premagale Osmanske čete pod poveljstvom velikega vezirja Kara Mustafe. Poraz pa ni prinesel zgolj ponovnega vzpona Avstrije med evropske velesile, poljski častnik ukrajinskega rodu Jerzy Franciszek Kulczycki je v zalogah turške vojske odkril zrnje kave, ustanovil je tudi eno prvih kavarn na Dunaju z imenom »Hiša pod modro steklenico« (Hof zur Blauen Flasche). Kavo so stregli oblečeni v turške noše in oblačila, zraven pa so dodali tudi mleko, česar turki niso poznali, je pa vodilo v širjenje in popularizacijo pitja kave.

Kava je med leti 1600 in 1890 začela nadomeščati druge jutranje pijače ob zajtrku. Še iz rimskih časov je bil razširjen v vino namočen kruh, britanski vojaki so pili čaj z rumom, američani so imeli najraje fermentiran jabolčni mošt (cider), nemci pa so si radi privočili pivsko juho.

Tisti, ki so dan začeli s skodelico kave namesto z alkoholom, so namreč opazili, da so v dan vstopili bolj polni energije in so bili zato bolj produktivni in učinkoviti. V tem obdobju, ko se je kava razširila od pijače najvišjega sloja prebivalcev, do vsesplošno razširjenega napitka, je očitno rešila dotlej v alkoholu se utapljajoči evropski kontinent. Kaj kmalu se je začelo dogajati, da so začeli kavo in njene učinke tudi zlorabljati. Med in po industrijski revoluciji je izkoriščane in slabo plačane delavce v tekstilni industriji včasih pokonci držala samo kava, saj je bila topla in poživljajoča.

Kava se je v tem času razširila tudi v Novi svet, v Ameriko.